Povsem življenjsko je, da je spletna trgovina izdelana, izdelki so naloženi, oblikovali smo kategorije in na videz vse deluje, kot je treba. A iz Googla obiskovalci vseeno ne prihajajo... Še več, lahko se zgodi, da svoje spletne trgovine ne najdemo nikjer, čeprav poiščemo kakšnega od lastnih izdelkov. Takrat marsikdo takoj pomisli na kakšno tehnično napako, čeprav sploh ni gotovo, da gre za to. Razlogov, da se spletna trgovina ne prikazuje v iskalniku, je lahko več, rešitev pa je odvisna od tega, kje točno je težava.
Mogoče je tudi, da Google naših strani še ni našel ali da jih je že odkril, a jih iz nekega razloga ni sprejel v svoj indeks. Še več, možno je tudi, da je z indeksiranjem vse v redu, le naše uvrstitve so tako šibke, da kupci ne pridejo do nas. Preden se torej lotimo prepisovanja opisov izdelkov, preoblikovanja kategorij ali spreminjanja tehničnih nastavitev, je vredno ugotoviti, zakaj izostaja promet iz Googla.
Google strani ne najde ali je nima za dovolj relevantno?
Vedeti je treba, da mora iskalnik, da bi se spletna trgovina lahko prikazala med Googlovimi zadetki, dano stran najprej najti. Sledi pregledovanje, ko Google preuči in obdela njeno vsebino, nato pa odloči, ali naj pride v njegov indeks. Ko se to zgodi, lahko stran že sodeluje v iskalnih zadetkih, kje točno pa se prikaže, je odvisno od številnih dodatnih dejavnikov. To pomeni, da kljub temu, da je stran v Googlovem indeksu, še zdaleč ni gotovo, da bo dosegla tudi dobre uvrstitve. Spletna trgovina s čevlji lahko na primer tehnično deluje brezhibno, a se pri iskanju »moški tekaški copati« zlahka zgodi, da se pred njo prikažejo konkurenti. Mogoče ponujajo podrobnejše in koristnejše vsebine, so bolj znani na trgu ali preprosto izpolnjujejo več meril razvrščanja, ki jih Google upošteva pri danem iskanju.
Na povsem drugo težavo pa lahko kaže, če spletne trgovine ni mogoče najti niti po lastnem imenu blagovne znamke ali če pomembnejše strani izdelkov očitno manjkajo iz iskalnika. Kot prvi korak je vredno preizkusiti iskanje site:webshopdomain.hu. S tem lahko hitro pogledamo, ali Google prikazuje strani z dane domene. Števila zadetkov pa ni mogoče šteti za natančen podatek o indeksiranju, zato je, če želimo dobiti zanesljivejšo sliko, raziskovanje vredno nadaljevati v Google Search Console.
Google Search Console pokaže, kje je težava
Če želimo ugotoviti, zakaj se stran izdelka ne prikazuje med Googlovimi zadetki, je vredno začeti s Search Console. To je Googlovo brezplačno orodje, iz katerega lahko izvemo, kako iskalnik obravnava strani naše spletne trgovine. V poročilu o indeksiranju strani lahko na primer vidimo, kateri URL-ji so prišli v indeks, kateri so izpadli in s kakšno utemeljitvijo jih Google ni indeksiral.
O stanju konkretne strani izdelka lahko podrobnejšo sliko da orodje za pregled URL-jev. Pogledamo lahko, ali Google dani spletni naslov sploh pozna, kdaj ga je nazadnje obiskal in katere informacije vodi o njegovi indeksaciji. Pri spletnih trgovinah sta pogosti dve povratni informaciji, ki se na prvi pogled lahko zdita podobni, a je med njima pomembna razlika.
Sporočilo »Odkrito – trenutno ni indeksirano« pomeni, da Google že ve za obstoj strani, a je še ni pregledal. Morda je njen pregled preprosto načrtoval za pozneje, morda ga je odložil zaradi obremenljivosti strežnika. Pri stanju »Pregledano – trenutno ni indeksirano« pa je na stran že prišel, jo tudi preučil, a je zaenkrat ni sprejel v svoj indeks.
Hkrati je treba poudariti, da slednje ne pomeni nujno, da je vsebina slaba. Če pa je veliko pomembnih strani izdelkov dlje časa v tem stanju, je vredno raziskati, kaj je lahko vzrok; so opisi izdelkov ustrezni in dovolj edinstveni, vodijo na prizadete strani notranje povezave, so tehnične nastavitve urejene? Search Console pomaga prav pri tem, da spletne trgovine ne začnemo popravljati na slepo, temveč vidimo, s katerimi URL-ji je težava in kje je vredno začeti raziskovanje.
Obstajajo tehnične napake, zaradi katerih lahko spletna trgovina izgine iz Googla
Kljub temu, da spletna trgovina za obiskovalce deluje brez težav, še ni gotovo, da tudi Google ustrezno dostopa do njenih strani. Že ena slaba tehnična nastavitev je lahko dovolj, da iz iskalnika izpadejo pomembni izdelki ali celo celotne kategorije. Takšno težavo lahko povzroči na primer datoteka robots.txt, s katero je mogoče urejati, katere dele spletne trgovine smejo pregledovati iskalni roboti. Zlahka se zgodi, da so robote za čas razvoja blokirali, ob zagonu pa so na odpravo omejitve preprosto pozabili.
Drugače deluje meta ukaz noindex, s katerim Googlu sporočimo, naj dane strani ne sprejme v svoj indeks. Pri določenih straneh je to lahko tudi potrebno, a če takšna nastavitev pomotoma ostane na pomembni kategoriji ali na več sto straneh izdelkov, ima lahko resen vpliv na organski promet. Rešitev ne smemo zamenjevati: robots.txt omejuje pregledovanje, meta noindex pa prepoveduje indeksiranje. Poleg tega, če Google zaradi robots.txt ne more dostopati do strani, tam nameščenega ukaza noindex ne more nujno niti zaznati.
Vredno je preveriti tudi HTTP-statusne kode strani. Stran izdelka, ki se naloži brez težav, običajno vrne odgovor 200 OK, 404 pa označuje, da zahtevane vsebine ni mogoče najti. Kode napak 500 že kažejo na težave v delovanju strežnika. Posamezna prehodna napaka še ne povzroči nujno resnih težav, če pa Google redno naleti na nedosegljive strani, lahko to sčasoma neugodno vpliva tudi na pregledovanje in indeksiranje.
Sellviova iskalnikom prijazna struktura URL-jev in vgrajene tehnične SEO-funkcije olajšajo obravnavo več takšnih nalog, brez nameščanja dodatnih vtičnikov. To pa ne pomeni, da lahko na tehnična preverjanja povsem pozabimo. Zlasti pri večji ponudbi izdelkov, po selitvi spletne trgovine ali ob večjem preoblikovanju sistema kategorij je vredno pogledati, ali Google še naprej ustrezno dostopa do pomembnih strani.
Ali zemljevid spletnega mesta deluje pravilno?
V večini spletnih trgovin se ponudba nenehno spreminja; dodajajo se novi izdelki, stari se ukinjajo, občasno se spremenijo tudi kategorije ali vsebinske strani. Google mora slediti tudi tem spremembam, pri čemer lahko veliko pomaga XML sitemap, torej zemljevid spletnega mesta. V njem so spletni naslovi, na katere želimo opozoriti iskalnik in ki jih želimo dati indeksirati. To, da je URL v zemljevidu spletnega mesta, pa še ne zagotavlja, da bo prišel v Googlov indeks. O tem iskalnik odloča posebej. Zlahka pa lahko preverimo, ali mu je poslano datoteko sploh uspelo obdelati. Za to je vredno odpreti poročilo Zemljevidi strani v Search Console, kjer so vidne tudi morebitne napake pri branju in obdelavi.
Pozorni moramo biti tudi na velikost zemljevidov spletnega mesta. En XML sitemap lahko vsebuje največ 50.000 URL-jev ali 50 MB nestisnjenih podatkov, tako da je pri res velikem katalogu izdelkov lahko potrebnih tudi več datotek. Te lahko povežemo s pomočjo sitemap-indeksa. Pomembno je tudi, kateri naslovi pridejo vanj: vredno je navesti predvsem kanonične URL-je strani, namenjenih indeksiranju.
Ko je isti izdelek dosegljiv na preveč spletnih naslovih
V spletni trgovini se razmeroma pogosto zgodi, da isti izdelek najdemo na več različnih spletnih naslovih. Dovolj je, da ga uvrstimo v več kategorij, da določene različice izdelka dobijo ločen URL ali da filtriranje in razvrščanje ustvarita nove naslove. Kupec od tega pogosto ne opazi ničesar, saj v bistvu vidi isto stran. Za Google pa ni vseeno, katerega od več podobnih URL-jev je vredno prikazati med iskalnimi zadetki.
Temu služi tako imenovana oznaka canonical, s katero lahko označimo, kateri spletni naslov med enakimi ali zelo podobnimi vsebinami štejemo za primarnega. Google te oznake upošteva, ko izbira kanonični URL. Drugih različic pa ne sprejme nujno posebej v svoj indeks. To je povsem običajno delovanje in samo po sebi ne kaže na tehnično napako. Težava lahko nastane, če oznaka canonical kaže na napačen naslov ali če Google za primarno ne izbere strani, ki bi jo želeli mi. Takrat ni dovolj preveriti le same oznake. Vredno je pogledati notranje povezave, XML-zemljevid strani in tudi, kako se posamezni URL-ji povezujejo med seboj. Lahko se namreč zgodi, da ti iskalniku dajejo nasprotujoče si signale.
SEO-funkcije sistema Sellvio nudijo pomoč tudi pri upravljanju iskalnikom prijaznih URL-jev in kanoničnih naslovov. Z dosledno oblikovano strukturo URL-jev in ustreznimi oznakami canonical je mogoče preprečiti veliko poznejših težav z indeksiranjem.
Google je izdelke našel, a jih vseeno ne indeksira
Pri večjih spletnih trgovinah ni redko, da je Google strani izdelkov že pregledal, dela pa jih v svoj indeks vseeno ne sprejme. Razlogov za to je lahko več, pogosto je stvar odvisna od kakovosti vsebine. S tem se lahko srečamo zlasti takrat, ko je v spletni trgovini ogromno strani izdelkov, ki se med seboj komaj razlikujejo in kupcem ponujajo malo vsebinskih informacij.
Vzemimo za osnovo tehnično spletno trgovino; tu se zlahka zgodi, da pri več sto izdelkih uporabljajo skoraj isti opis. Spreminjajo se le številka tipa, dimenzije ali nekaj tehničnih podatkov, preostalo besedilo je v bistvu enako. Ni redko niti, da trgovec naloži opise, prejete od dobavitelja, ki jih je nato prav tako mogoče najti v drugih spletnih trgovinah. V takšnih primerih je Googlu lahko težje ugotoviti, kakšno dodano vrednost dana stran izdelka ponuja v primerjavi z drugimi podobnimi zadetki.
Seveda samo zato, ker spletna trgovina uporablja prevzete opise izdelkov, še ne bo težav z indeksiranjem. Pri pomembnejših izdelkih pa je vredno preseči proizvajalčeva besedila. Koristno je lahko dodati tudi nekaj informacij, ki jih kupec drugje ne najde nujno. To so lahko podrobnejši tehnični podatki, izkušnje z uporabo izdelka ali nasveti, ki pomagajo odločiti, ali dani model res ustreza potrebam.
Pri več tisoč izdelkih bi vse to rešiti ročno seveda pomenilo ogromno dela. Pri tem lahko pomaga Sellviov ustvarjalnik opisov izdelkov na osnovi umetne inteligence, s katerim lahko razvoj vsebin večjih katalogov postane precej preprostejši.
A ne pozabimo, z vidika SEO ni pomembno, iz koliko sto besed je sestavljen opis izdelka. Veliko pomembneje je, da kupec v njem najde zanj bistvene informacije. Natančna stran izdelka z res koristnimi informacijami je lahko dragocenejša kot dolg, a prazen opis, ki v bistvu ponavlja isto, kar lahko preberemo tudi v konkurenčnih spletnih trgovinah.
Kategorije izdelkov so pomembnejše, kot bi mislili
Pri optimizaciji spletnih trgovin za iskalnike veliko pozornosti dobijo strani izdelkov, čeprav se v kategorijah pogosto skriva več priložnosti. Pomislimo le, kako iščejo kupci. Kdor v Google vpiše konkretno številko tipa, večinoma že ve, kaj želi kupiti. Iskanja »brezžični sesalnik«, »zunanja LED svetilka« ali »ergonomski pisarniški stol« pa govorijo o čem drugem; takrat se kupec praviloma razgleduje, primerja možnosti in išče zanj primeren izdelek.
Na ta iskanja lahko v mnogih primerih najkoristnejši odgovor da dobro oblikovana stran kategorije. Seveda kategorija sama po sebi še ni dobra zato, ker je v njej veliko izdelkov. Šteje tudi, kako zlahka se je znajti v ponudbi, ali so filtri uporabni in ali obiskovalec najde informacije, ki pomagajo pri izbiri. Premišljena stran kategorije tako ne le poenostavi brskanja, temveč ima tudi v Googlu boljše možnosti za visoko uvrstitev.
Sellvio omogoča urejanje SEO-metapodatkov kategorij, orodja za ustvarjanje vsebin na osnovi umetne inteligence pa lahko pomagajo tudi pri pripravi besedil. Pri večji ponudbi izdelkov je to lahko posebej koristno, a optimizacije za iskalnike ni vredno povsem prepustiti avtomatizmom. Vredno je pogledati, s katerimi izrazi iščejo kupci in katere strani se pri teh prikazujejo med Googlovimi zadetki. Iz tega se že bolje vidi, kako je smiselno oblikovati posamezne kategorije in s kakšno vsebino jih je mogoče narediti res koristne. Strani kategorij lahko poleg urejanja izdelkov dobijo pomembno vlogo tudi pri pridobivanju novih kupcev.
Tudi pomanjkanje notranjih povezav lahko povzroča težave
Google strani spletne trgovine ne spoznava le iz XML-zemljevida spletnega mesta, temveč sledi tudi notranjim povezavam. Te pomagajo pri odkrivanju izdelkov in kategorij ter pri razumevanju povezav med njimi. Če je izdelek mogoče odpreti le iz težko dosegljivega zadetka filtriranja oziroma nanj z drugih strani ne vodi povezava, ga tudi Google težje najde.
Vredno je pomembne kategorije narediti zlahka dostopne, povezati sorodne izdelke in se tudi iz blog člankov sklicevati na relevantne strani izdelkov. Iz vodnika za izbiro tekaških copat lahko na primer bralca neposredno popeljemo do ustrezne kategorije izdelkov.
Sellviova blog funkcija in možnosti upravljanja vsebin pomagajo pri oblikovanju teh povezav. Premišljeno notranje povezovanje tako ne podpira le optimizacije za iskalnike, temveč olajša tudi orientacijo kupcev.
Spletna trgovina je indeksirana, a dobiva komaj kaj obiskovalcev?
Dati indeksirati je lahko, pridobiti organski promet pa je veliko težje; to, da so strani spletne trgovine prišle v Googlov indeks, še zdaleč ne zagotavlja, da bodo nanje prihajali tudi obiskovalci. Zgodi se, da je tehnično vse v redu, organski promet pa vseeno zaostaja za pričakovanim. Takrat je vredno izhajati iz poročila Uspešnost v Search Console. Pogledamo lahko, kolikokrat so se naše strani prikazale v iskalniku, koliko ljudi jih je kliknilo, kakšno je razmerje med kliki in prikazi (CTR) in kakšen povprečni položaj so dosegle.
Recimo, da je kategorija izdelkov v enem mesecu zbrala 5000 prikazov, a je nanjo prišlo le 50 klikov. To pomeni 1-odstotni CTR, kar se na prvi pogled lahko zdi malo, a samo po sebi še ne pove veliko. Ni namreč vseeno, pri katerih iskanjih se je stran prikazala, na katerem mestu je bila in s kakšnimi zadetki je morala tekmovati. Če je prikazov veliko, klikov pa malo, je vredno pogledati, kako privlačni in relevantni so naslov strani, opis in sama vsebina. Če pa se v iskalniku komaj prikazuje, je treba prej ugotoviti, ali za dano temo obstaja zadostno povpraševanje, ali so uvrstitve ustrezne oziroma ali v vsebini kaj manjka.
Od prepisovanja SEO-naslovov in meta opisov seveda ni vredno pričakovati samodejnega izboljšanja uvrstitev, poleg tega Google v mnogih primerih naslov ali opis, viden v zadetkih, sestavi sam in ne uporabi nujno tistega, kar smo navedli. Sellviovi uredljivi metapodatki in možnosti ustvarjanja vsebin na osnovi umetne inteligence so kljub temu lahko koristni pri izpopolnjevanju strani. Posebej pomembni se izkažejo takrat, ko ne spreminjamo na podlagi ugibanja, temveč prej v Search Console pogledamo, iz katerih iskanj in s kakšnimi rezultati prihajajo obiskovalci.
So po selitvi spletne trgovine izginile prejšnje uvrstitve v Googlu?
Če v življenju spletne trgovine obstaja prava drama, je to ta… Ob selitvi spletne trgovine na novo domeno se lahko žal izgubi del prej pridobljenega organskega prometa; prave težave se pojavijo, če se skupaj s selitvijo spremenijo tudi spletni naslovi izdelkov in kategorij. Google lahko namreč med zadetki še vedno prikazuje stare URL-je, ki brez ustrezne preusmeritve vodijo na strani, ki ne obstajajo več. Učinek tega pa se lahko hitro pokaže v obiskanosti.
Pri ohranjanju prejšnjih uvrstitev imajo pomembno vlogo 301 preusmeritve. Z njimi lahko iskalniku sporočimo, da se je dana stran preselila na nov naslov, paziti pa je treba, da ne preusmerimo preprosto vsakega ukinjenega URL-ja na začetno stran spletne trgovine. Prejšnja stran izdelka naj po možnosti kaže na novo podstran danega izdelka, kategorija pa na ustrezno novo stran kategorije. Tako tudi obiskovalec najde to, kar je prvotno iskal.
Pri prehodu na sistem Sellvio je zato vredno že pred selitvijo sestaviti ujemanje starih in novih URL-jev. Preusmeritve je treba posebej preveriti, po selitvi pa je priporočljivo redno spremljati tudi podatke Search Console. Začeti je vredno predvsem s stranmi, ki so prej pripeljale veliko obiskovalcev iz Googla. Če te delujejo napačno, ima to lahko resne prometne posledice že kratkoročno. Žal se lahko tudi po skrbno pripravljeni selitvi zgodi, da uvrstitve in obiskanost nekaj časa nihajo, Google mora namreč obdelati nove URL-je, kar se ne zgodi čez noč. Prehoden upad torej sam po sebi še ne kaže nujno na napako. Če pa se prejšnji promet trajno ne vrne, je vredno temeljito pregledati preusmeritve, stanja indeksiranja in morebitne tehnične težave – prava težava pa je, da popravilo napake po določenem času ne pomeni več popolne rešitve, torej je treba selitev spletne trgovine izvesti brez napak.
Pri čem pomaga Sellvio, če je cilj izboljšanje vidnosti v Googlu?
Zdi se dejstvo, da je pri spletni trgovini z nekaj deset izdelki tehnične naloge, povezane z optimizacijo za iskalnike, razmeroma lahko obvladovati, pri več tisoč izdelkih pa je položaj že povsem drugačen. Upravljati je treba ogromno URL-jev, SEO-naslovov, meta opisov in preusmeritev, poleg tega lahko ena slaba nastavitev vpliva na prikaz tudi več sto strani v Googlu. Prav zato veliko šteje, koliko sistem spletne trgovine olajša ta opravila.
Sellvio ponuja več funkcij, s katerimi lahko optimizacija za iskalnike postane preprostejša. Poleg iskalnikom prijaznih URL-jev in uredljivih metapodatkov pripravo opisov izdelkov in blog vsebin podpirajo orodja na osnovi umetne inteligence. Tudi za odkrivanje tehničnih težav so na voljo rešitve: sistem na primer podpira spremljanje napak 404, lahko pa daje tudi predloge za njihovo odpravo. Če je potrebna podrobnejša preiskava, je mogoče uporabiti tudi zunanjo analizo Semrush Pro. Z njo je mogoče preveriti med drugim težave z možnostjo indeksiranja, podvojene vsebine in pomanjkljivosti notranjega povezovanja. Takšna orodja pomagajo predvsem pri tem, da ni treba vsake napake iskati posamezno, ročno, in je tako lažje odločiti, s katerimi težavami se je vredno ukvarjati najprej.
Hkrati je treba poudariti, da spletna trgovina še ne pride na vrh Googla zato, ker je z njo tehnično vse v redu. Ponudba izdelkov, oblikovanje kategorij in vsebine, res koristne za kupce, štejejo vsaj toliko. Sellvio lahko da delu ustrezno tehnično ozadje, koliko organskega prometa pa iz tega nastane, je že v veliki meri odvisno od strategije optimizacije za iskalnike in njene izvedbe.
Kaj je vredno preveriti, če svoje spletne trgovine ne najdemo v Googlu?
Če se spletna trgovina ne prikazuje med Googlovimi zadetki, ni vredno takoj začeti s prepisovanjem opisov izdelkov ali preoblikovanjem strani kategorij. Najprej je treba ugotoviti, ali iskalnik naše strani sploh najde in indeksira. Če napredujemo v določenem zaporedju, lažje najdemo vzrok težave, mimogrede pa se izognemo tudi nepotrebnemu delu.
Poglejmo stanje indeksiranja. V Google Search Console je najprej vredno preveriti začetno stran, pomembnejše kategorije in nekaj strani izdelkov. Če teh ni v indeksu, je treba najprej poiskati vzrok za to.
Preverimo tehnične nastavitve. Težavo lahko povzroči tudi slabo nastavljen robots.txt, pomotoma nameščen ukaz noindex ali napačna preusmeritev. Vredno je pregledati tudi oznake canonical in HTTP-napake, saj tudi te lahko vplivajo na to, kako Google obravnava strani.
Preglejmo XML-zemljevid strani in notranje povezave. Pomembno je, da iskalni roboti zlahka najdejo izdelke in kategorije. Pri tem poleg zemljevida strani pomagata tudi dobro oblikovana navigacija in ustrezne notranje povezave.
Preučimo vsebine. Če je tehnično ozadje urejeno, se je vredno ukvarjati s kakovostjo strani izdelkov in kategorij. Pomanjkljivi opisi izdelkov, ponavljajoča se besedila ali strani kategorij z malo koristnimi informacijami lahko vsi potrebujejo izboljšave. Najprej se je smiselno lotiti strani, ki lahko s poslovnega vidika pomenijo največ.
Analizirajmo iskalno uspešnost. Če so strani že v Googlovem indeksu, a še vedno ne prinašajo obiskovalcev, je vredno izhajati iz podatkov Search Console. Pogledamo lahko, pri katerih iskanjih se prikazujejo, kakšne uvrstitve dosegajo in koliko njihova vsebina ustreza temu, kar iščejo kupci.
Pri na novo zagnanih spletnih trgovinah je treba računati tudi s tem, da Google strani ne obdela nujno takoj. Pregledovanje in indeksiranje lahko trajata nekaj dni, lahko pa tudi tedne. S pošiljanjem URL-jev lahko proces pospešimo, ni pa jamstva, da jih bo Google takoj indeksiral ali da bodo takoj dobili dobro uvrstitev.
Vidnost v Googlu se ne konča pri indeksiranju
Če se spletna trgovina ne prikazuje med Googlovimi zadetki, je najprej vredno ugotoviti, kaj povzroča težavo. Je v ozadju tehnična napaka, izostalo indeksiranje ali preprosto šibka uvrstitev v iskanju?
Sellviove avtomatizirane SEO-funkcije, orodja za ustvarjanje vsebin in možnosti spremljanja napak lahko olajšajo veliko tehničnih nalog. Za dober nastop v iskalniku pa so potrebni tudi ustrezna vsebina, premišljena struktura kategorij in poznavanje potreb kupcev.
Cilj ni, da Google indeksira čim več strani, temveč da se pri iskanjih kupcev prikažejo pravi izdelki in kategorije; pridobivanje res relevantnih obiskovalcev se lahko dolgoročno pokaže tudi v rasti prodaje.